Ko se država ali regija ujame v »srednjo{0}}tehnološko past«, to pomeni, da je njena tehnologija izdelkov ujeta na srednjem ali celo nižjem koncu svetovne industrijske verige in vrednostne verige, zaradi česar je težko doseči tehnološke inovacije in industrijsko nadgradnjo. Trenutno je svetovna meja znanosti in tehnologije naredila preboj na številnih področjih, vrzel med Evropo in Združenimi državami na nastajajočih tehnoloških področjih pa se postopoma povečuje, zlasti pri vrhunskih-ključnih tehnologijah, kot so umetna inteligenca, superračunalništvo in mikročipi. Ta dilema ni povezana le z razvojem same Evrope, ampak ima tudi velik vpliv na svetovno znanstveno in tehnološko krajino. Znanstvena in tehnološka konkurenčnost Evrope kaže znake upadanja. Osnovna moč znanstvenih in tehnoloških podjetij ter znanstvenoraziskovalnih ustanov postopoma izginja. Čeprav ima Evropa-znanstveni ekosistem svetovnega razreda, vključno z več kot 30 od 100 najboljših svetovnih univerz in vrhunskimi znanstveno-raziskovalnimi ustanovami, kot je Evropska organizacija za jedrske raziskave, sta število in kakovost njenih tehnoloških podjetij resno nezadostna, kar ima za posledico, da močna znanstvena raziskovalna moč Evrope ni bila učinkovito preoblikovana v znanstveno in tehnološko produktivnost podjetij. Na primer, v "2024 Global Top 100 Technology Brand Values", ki ga je objavila britanska agencija za ocenjevanje blagovnih znamk, jih je le 9 v Evropi in nobeno od prvih desetih podjetij ni iz Evrope. Nasprotno pa imajo Združene države 46 podjetij med prvih 100, Kitajska 25, Japonska, Južna Koreja in Indija skupno 17 podjetij, Združene države pa 26 podjetij med prvih 50, Kitajska 13, Japonska, Južna Koreja in Indija imajo skupaj 8 podjetij, Evropa pa le 3 podjetja. Ključne tehnologije zaostajajo. Na ključnih tehnoloških področjih, kot so umetna inteligenca, superračunalništvo in mikročipi, se vrzel med Evropo ter Kitajsko in ZDA še naprej povečuje. Kar zadeva naložbe, zasebne naložbe EU v umetno inteligenco znašajo le 45 milijard ameriških dolarjev, kar je veliko manj od 300 milijard ameriških dolarjev v Združenih državah in 91 milijard ameriških dolarjev na Kitajskem. Kar zadeva rast podjetij, tudi Evropa ni tako dobra kot ZDA in Kitajska. Na primer, kitajski Huawei, čeprav je uvrščen na 15. mesto na zgoraj-omenjenem seznamu 100 najboljših, je njegova moč v komunikacijski tehnologiji 5G, raziskavah in razvoju čipov ter na drugih področjih na svetovni vodilni ravni, njegova prihodnja rast pa je še bolj optimistična in bo pokazal večjo konkurenčnost. Nasprotno, v Evropi zaradi zaostajanja ključnih tehnologij primanjkuje tehnoloških podjetij z dobro rastjo. Vrzel v ključnih tehnologijah je Evropo postopoma marginalizirala v svetovni konkurenci znanosti in tehnologije. Digitalni izdelki so že dolgo odvisni od zunanje dobave. 80 % digitalnih izdelkov, storitev in infrastrukture, ki jih potrebuje EU, je odvisnih od-neodvisnih dobaviteljev, kar kaže na njeno ranljivost v digitalnem gospodarstvu. Na primer, 1453 svetovnih podjetij samorogov je distribuiranih v 53 državah in 291 mestih, od katerih je 78 % izdelkov in storitev podjetja v glavnem povezanih z digitalno ekonomijo, kot so finančna tehnologija, storitve programske opreme in industrije umetne inteligence. Prednjačijo ZDA s 703 podjetji, na drugem mestu je Kitajska s 340 podjetji, na tretjem pa Indija s 67 podjetji. 27 držav članic Evropske unije ima le 109 samorogovih podjetij, kar predstavlja 7,5 % celotnega svetovnega števila, kar je veliko manj od 15 % prispevka EU k svetovnemu BDP. Nezadostno število evropskih podjetij samorogov kaže, da se bo zunanja odvisnost Evrope na področju digitalnih izdelkov v prihodnosti povečala. Razlog, zakaj je Evropa padla v »srednjo-tehnološko past«. Skupni znesek naložb v raziskave in razvoj je nezadosten in struktura ni dobra. Podatki kažejo, da bo leta 2023 intenzivnost raziskav in razvoja v EU (izdatki za raziskave in razvoj kot odstotek BDP) znašala le 2,2 %, kar je veliko manj kot v ZDA, ko znaša 3,5 %, manj kot na Kitajskem, ki znaša 2,65 %, in veliko nižje od skoraj 5 % v Južni Koreji. Poleg tega so evropske naložbe v raziskave in razvoj osredotočene predvsem na srednje-tehnološka področja, kot so avtomobili, namesto na strateške napredne tehnologije in vrhunske-tehnologije. Zlasti evropske naložbe v digitalna področja, kot so umetna inteligenca, internet stvari, tehnologija veriženja blokov in kvantni računalniki, še vedno močno zaostajajo za glavnima tekmecema, ZDA in Kitajsko. Ta nezadostna skupna naložba in slaba struktura sta povzročili postopno slabitev konkurenčnosti Evrope na področju visoke-tehnologije. Inovativni talenti se soočajo z resno izgubo. Kljub veliki gospodarski velikosti in bogati kulturni dediščini se EU še vedno sooča z ostro konkurenco Združenih držav in Kitajske pri privabljanju svetovnih talentov. Zaradi več kot desetletne osnovne gospodarske stagnacije in jezikovnih ovir je Evropa v slabšem položaju v svetovnem tekmovanju talentov. Hkrati so Združene države še vedno prva izbira za številne talente iz EU, ki iščejo priložnosti. Evropi primanjkuje tehnoloških velikanov, kot so Google, Amazon in Huawei, zaradi česar je težko pritegniti in obdržati najboljše talente. Glede na višino plače in možnosti za razvoj kariere veliko visoko-tehnoloških talentov iz Evrope teče v Združene države in Kitajsko. Razdrobljenost trga obstaja hkrati s pretirano regulacijo. Čeprav je 27 držav članic EU formalno vzpostavilo enoten trg EU, je trg EU še vedno močno razdrobljen zaradi razlik v jeziku, kulturi in predpisih med državami članicami. Vrzel v inovacijah znotraj in med državami članicami še vedno obstaja, zaradi česar je težko oblikovati skupne sile, kar ovira napredek obsežnih-znanstvenih in tehnoloških projektov. Čeprav strog nadzor zasebnosti in varnosti ščiti potrošnike, hkrati omejuje tehnološke inovacije in rast novo-ustanov. Pomanjkljivosti različnih inovativnih tržnih okolij so vplivale na celoten razvoj znanstvenih in tehnoloških inovacij v EU. Težave in pomanjkljivosti v inovacijskih mehanizmih in zmožnostih upravljanja. Inovacijska dilema, s katero se trenutno sooča EU, ni samo tehnični problem, temveč tudi kulturni in institucionalni problem. Na primer, v primerjavi z drugimi državami so evropski politični in gospodarski sistemi bolj decentralizirani, kar povzroča neusklajeno oblikovanje politik in zapravljanje virov za inovacije. Poleg tega je zaščita pravic intelektualne lastnine v EU razmeroma šibka, kar omejuje inovacijske zmogljivosti Evrope. Da bi spremenila to situacijo, mora EU temeljito preoblikovati svojo inovacijsko kulturo. Vpliv na svetovno znanstveno in tehnološko krajino. Oslabiti lastne prednosti Evrope in povečati notranja razvojna neravnovesja. Če se Evropa ne bo mogla osvoboditi spon »srednje-tehnološke pasti«, bo njen inovacijski ekosistem zapadel v dolgotrajno obdobje propada. S svojim močnim znanstvenim raziskovalnim ozadjem in celovitim sistemom industrijske-univerzitetne-raziskovalne integracije Združene države še naprej vodijo tehnološki trend na področju umetne inteligence in nenehno prebijajo meje računalniške hitrosti na področju superračunalništva. Kitajska se je postopoma zanašala tudi na svoj ogromen domači trg in promocijo aktivne politike, da bi dosegla{100}}svetovno znane dosežke na številnih vrhunskih{101}}področjih, kot so umetna inteligenca, komunikacije 6G in{103}}hitrostna železniška tehnologija. Vendar ima Evropa težave z razvojem na{105}}teh vrhunskih tehnoloških področjih. V valu digitalnega gospodarstva je postopoma postala tehnološki sledilec. Njen položaj v svetovni industrijski verigi in vrednostni verigi prav tako upada, njen glas v globalnem upravljanju znanosti in tehnologije pa je postopoma oslabljen. Tudi problem neuravnoteženega razvoja znotraj Evrope bo vedno bolj izostren. S svojimi naprednimi znanstvenimi in tehnološkimi raziskovalno-razvojnimi in inovacijskimi zmogljivostmi so nordijske države prevzele vodilni položaj na novih energetskih, biotehnoloških in drugih področjih. Južnoevropske države zaostajajo pri tehnoloških inovacijah in se soočajo s številnimi težavami pri nadgradnji industrije. Vse večji tehnološki prepad med severno in južno Evropo je še povečal neravnovesje v regionalnem razvoju v Evropi. Mlajša generacija je zmedena in razočarana nad prihodnostjo zaradi omejenih razvojnih možnosti, kar bo verjetno povzročilo vrsto socialnih problemov in prineslo resne izzive za trajnostni razvoj Evrope. Preoblikujte svetovno znanstveno in tehnološko krajino in dodajte spremenljivke mednarodni konkurenci. Padec Evrope v »srednje{115}}tehnološko past« bo spodbudil preoblikovanje globalne krajine znanstvenih in tehnoloških inovacij. V preteklosti je bil stabilen vzorec treh polov Severne Amerike, Evrope in Azije-Pacifika prekinjen, Združene države in Kitajska pa so se hitro dvignile in postale dvojna motorja globalnih znanstvenih in tehnoloških inovacij. Da bi prevzele pobudo v tem novem vzorcu, so države povečale svoje naložbe v znanost in tehnologijo ter sprožile ostro konkurenco okoli znanstvenih in tehnoloških virov, vrhunskih{119}}talentov in nastajajočih trgov. Pod vplivom proti-globalizacijskih misli je vpliv Evrope v mednarodni znanosti in tehnologiji ter industrijskem sodelovanju postopoma oslabel, svetovno znanstveno in tehnološko sodelovanje pa je pokazalo neugoden trend »nizkega{122}}sodelovanja in visoke-ločevanja«. Države so zgradile ovire v vrhunski{125}}tehnologiji, da bi zaščitile svoje tehnološke prednosti in strateške interese. Na področju srednje{127}}in nizkocenovne tehnologije je zaradi problema neenakomerne delitve dobička tudi vzdržnost sodelovanja na hudih preizkušnjah. Poleg tega se je konkurenca na področju znanosti in tehnologije postopoma razširila na geopolitično in gospodarsko področje ter sprožila vrsto trgovinskih trenj, ki resno ogrožajo stabilnost in razvoj svetovnega gospodarstva. Vpliv na svetovni dobavni sistem in oviranje usklajene nadgradnje industrij. Evropa je v preteklosti že dolgo zasedala pomemben položaj v svetovni industrijski verigi. Padec v »srednje{132}}tehnološko past« bo vplival na stabilnost in sodelovanje globalne dobavne verige. Če za primer vzamemo avtomobilsko industrijo, medtem ko svetovna avtomobilska industrija pospešuje svojo transformacijo v smeri elektrifikacije in inteligence, Evropa zaostaja pri ključnih tehnologijah, kot so sistemi za upravljanje baterij in čipi za avtonomno vožnjo, kar vpliva na proces nadgradnje svetovne verige avtomobilske industrije. Na letalskem in vesoljskem področju se je hitrost inovacij evropskih podjetij, kot je Airbus, upočasnila, kar je povzročilo podaljšanje cikla posodabljanja povezanih tehnologij in izdelkov, kar posledično vpliva na usklajen razvoj med podjetji na zgornjem in spodnjem delu verige. Poleg tega dolgoročna -zanašanje Evrope na zunanjo dobavo digitalnih izdelkov ne samo, da ne prispeva k diverzifikaciji in odpornosti globalne dobavne verige, ampak bo tudi resno ovirala-poglobljeno spodbujanje mednarodnega znanstvenega in industrijskega sodelovanja ter prinesla ovire za usklajeno nadgradnjo svetovnih industrij.
